Nikolai Haram Svorte je novi svetovni prvak, Simona Česen pa deli svojo izkušnjo iz Lizbone
Nikolai Haram Svorte je novi svetovni prvak, Simona Česen pa deli svojo izkušnjo iz Lizbone
V Lizboni se je zaključilo svetovno prvenstvo ASI Best Sommelier of the World 2026. Naslov najboljšega sommelierja na svetu je osvojil Norvežan Nikolai Haram Svorte, Slovenijo pa je zastopala Simona Česen, za katero je bilo to prvo mednarodno tekmovanje.
Drugo mesto je osvojila Pascaline Lepeltier iz Francije, tretje pa Wataru Iwata iz Japonske. Finalisti so skozi zahtevne naloge pokazali svoje znanje, natančnost pri postrežbi in sposobnost ohranjanja zbranosti tudi ob nepričakovanih preobratih.
V Društvu Sommelier Slovenije iskreno čestitamo novemu svetovnemu prvaku in vsem tekmovalcem, organizatorjem ter sodnikom pa se zahvaljujemo za izvedbo prvenstva.
Posebna zahvala in čestitke gredo naši predstavnici Simoni Česen za predanost, pogum in zastopanje Slovenije med najboljšimi sommelierji sveta. Svoj nastop je zaključila po četrtfinalnih preizkušnjah, iz Lizbone pa prinesla izkušnje, nova spoznanja in veliko motivacije za nadaljnjo pot.
Kako je prvenstvo doživela sama? V svojih vtisih odkrito in z nekaj humorja pripoveduje o zahtevnih nalogah, dolgih urah čakanja, nepričakovanih preobratih in navijanju za finaliste.
Simona Česen: »Ko misliš, da veš, kaj sledi … Ja, no … ne veš.«
“Moje prvo mednarodno tekmovanje je za mano.
Končno lahko vsi udeleženci (z izjemo zmagovalca) zadihamo s polnimi pljuči. Dnevi so bili namreč intenzivni in zapolnjeni do zadnjega trenutka. Časa za dihanje, razen ko si čakal na ocenjevanje, ni bilo. Takrat pa se je čas lahko vlekel – v mojem primeru štiri ure.
Ohraniti mirne živce in sprejeti, da se lahko kadarkoli (tudi v realnosti) zgodi kaj nepričakovanega, je del te izkušnje. Na to namreč nimamo vpliva. Imamo pa vpliv na to, kako se s takšno situacijo spoprimemo.
Naloge, sestavljene iz več podnalog in različnih preobratov, me niso pustile ravnodušne. Ko misliš, da veš, kaj sledi … Ja, no … ne veš.
Pri vsaki nalogi so sodniki in sestavljalci tekmovanja naredili vsaj en korak naprej in pokazali, da je možno nalogo še malo bolj zakomplicirati.
70 vprašanj, pri katerih so šli v čiste detajle, 75 minut za reševanje in identifikacija šestih pijač v 12 minutah sta bili prvi nalogi. Prvi dan je mimo. Huh, še dobro … Čaka me le še postrežba vina. Ali pač?
Drugi dan.
Opis in prodaja vina sta bila prva naloga. Nova soba, v kateri počakam druge kandidate. Skupaj vstopimo v tretjo sobo, kjer je sledila postrežba pretoplega belega vina kot druga naloga tega dne. Morda je tam še tretja naloga? Tokrat ne.
Zame se je tekmovanje po teh dveh dneh tudi zaključilo. V polfinale so se uvrstili kandidati, ki so pokazali več znanja in spretnosti kot jaz.
Polfinale je bilo za tekmovalce naporno. Nekateri so čakali tudi devet ur, da so prišli na vrsto. Brez pametnih naprav, brez druge družbe kot sotrpinov polfinalistov.
Dan finala. Čudovita dvorana v centru Lizbone nas je pričakala z bučnim aplavzom, na odru pa smo pustili le polfinaliste. Izmed njih so počasi izluščili zadnje tri tekmovalce, ki so se še zadnjič pomerili za naslov najboljšega med nami sommelierji.
Resnično vesela sem bila, ko je na odru finalistov ostala Pascaline (predstavnica Francije). Istočasno pa sem navijala tudi za predstavnika Norveške in Japonske.
Med nalogami – mise en place, dekantacija, postrežba in opisi vin, popravki vinskih etiket ter prepoznavanje umetnosti v vinskih kleteh – se je počasi oblikovalo mnenje, da sta si Pascaline in Nikolai v boju za zmago resnično blizu.
Zmagal je Nikolai (Norveška), ki je pokazal več znanja in preciznosti, predvsem pa je ohranil mirne živce tudi, ko je postregel vino z napako po zamašku.
Čestitke Nikolaiu in se vidimo na naslednjem mednarodnem tekmovanju!”
Simona Česen